Duglazija je za večino zunanjih kuhinj najboljša izbira. Jedrovina spada v razred trajnosti 3 in neobdelana zdrži 10 do 15 let. Smreka (razred 4) na prostem neobdelana zdrži 5 do 10 let. Trdi les, kot sta hrast ali tik, se odreže še bolje, vendar stane precej več in ga je težko obdelovati. V tem vodniku primerjamo običajne vrste lesa, z razredom trajnosti in potrebno nego, ter iskreno navedemo tudi slabosti.
Tako berete razrede trajnosti
Razred trajnosti lesa pove, kako dobro jedrovina v stiku z zunanjim zrakom in vlago kljubuje glivam, ki razkrajajo les, in sicer neobdelana. Razvrstitev izhaja iz evropskega standarda DIN EN 350 in sega od razreda 1 do 5:
| Razred | Pomen | Življenjska doba neobdelanega lesa |
|---|---|---|
| 1 | Zelo trajen | 25 let in več |
| 2 | Trajen | 15 do 25 let |
| 3 | Zmerno trajen | 10 do 15 let |
| 4 | Malo trajen | 5 do 10 let |
| 5 | Netrajen | Manj kot 5 let |
Pomembno: razred velja samo za jedrovino. Beljava, mladi les na zunanjem robu debla, pri vseh vrstah lesa spada v razred 5. Deska iz duglazije z veliko beljave torej zmore manj, kot bi pričakovali glede na razred. Pri trgovcu z lesom mirno vprašajte po tem.
Primerjava vrst lesa za zunanjo kuhinjo
Pri zunanjih kuhinjah boste najpogosteje naleteli na šest vrst lesa. Takole se odrežejo:
| Vrsta lesa | Razred | Neobdelan na prostem | Cenovna raven | Nega |
|---|---|---|---|---|
| Kotlovno tlačno impregnirana smreka (KDI) | 4 (impregnirana) | 5 do 10 let | Najnižja | Redna obdelava |
| Les gradbenih odrov (smreka) | 4 | 5 do 10 let | Nizka | Redna obdelava |
| Duglazija | 3 | 10 do 15 let | Srednja | Oljenje po želji |
| Macesen | 3 | 10 do 15 let | Srednja | Oljenje po želji |
| Evropski hrast | 2 | 15 do 25 let | Visoka | Malo |
| Tik | 1 | 25 let in več | Zelo visoka | Malo |
Razredi sledijo razvrstitvi po DIN EN 350-2, kot jo navajajo nemški strokovni portali za les. Nekatere tabele duglazijo in macesen navajajo z 3 do 4, odvisno od deleža jedrovine. Bangkirai (razred 1) in Western Red Cedar (razred 2) prav tako zdržita dolgo, vendar ju pri zunanjih kuhinjah srečate redkeje.
Smreka KDI je poceni, a s pastjo
Kotlovno tlačno impregnirana smreka je najcenejša možnost za leseno zunanjo kuhinjo. Smreka se pod tlakom obdela s sredstvi za zaščito lesa, zato bolje kot surova smreka kljubuje gnitju in insektom. Za vrtno ograjo odlično, tam tega skoraj ne opazite.
Pri zunanji kuhinji to vidimo drugače. Smreka ostaja mehak les, ki razmeroma močno dela: deske se pri spremenljivem vremenu prej zvijejo kot duglazija. Na njej pa pripravljate hrano. Ob naši deski za rezanje imamo raje les, ki zdrži po naravi, zato raje izberite vrsto lesa, ki boljši razred doseže sama od sebe.
Zakaj smo sami izbrali duglazijo
Duglazija združuje pošteno ceno z razredom trajnosti 3, in to povsem sama od sebe. Prav za to gre tudi v članku o tem, zakaj zunanja kuhinja iz duglazije tako dobro deluje. Les po naravi vsebuje smolo, ki odvrača vlago, in je bistveno bolj tog in trd od smreke.
Zato vseh 22 standardnih modelov v naši delavnici v Almelu izdelujemo iz duglazije, obojestransko skobljane in posušene. Sušenje je več kot podrobnost: posušena duglazija manj dela, zato se vrata in predali tudi po nekaj sezonah še vedno natančno prilegajo.
Dobro je vedeti: duglazija posivi. Topla rdečkasto blond barva neobdelana v enem do dveh letih postane srebrno siva. To je zgolj vizualno in o kakovosti pove malo.
Če želite ohraniti topel ton, barvo utrdite z oljem. Možna je tudi črno lazurirana duglazija, pri čemer lazura na polnem soncu počasi bledi. Oglejte si modele iz duglazijevega lesa, pa boste razliko med naravnim in črnim ogrodjem videli takoj.
Les gradbenih odrov ima čar in ostaja smreka
Les gradbenih odrov je preprosto smrekov les, torej razred 4. Rabljen videz nastane, ker imajo deske pogosto za seboj že življenje na gradbišču. Če želite prav ta rabljen videz, je to logična izbira. Poleg tega je lahek.
Računajte s tem, da les gradbenih odrov zahteva več pozornosti kot duglazija. Obdelajte ga z oljem ali lazuro proti vlagi in sprejmite, da ima več razpok in trsk. Zunanja kuhinja iz lesa gradbenih odrov dobro deluje, dokler veste, da je njena življenjska doba neobdelana krajša kot pri duglaziji.
Trdi les zdrži najdlje in stane največ
Če želite največjo življenjsko dobo, pristanete pri trdem lesu. Evropski hrast doseže razred 2 in neobdelan zdrži 15 do 25 let, tik spada v razred 1 in na prostem preživi več kot 25 let. Temu nasproti pa stoji nekaj. Trdi les stane precej več kot duglazija, in kdor z njim gradi sam, opazi, kako hitro se žagini listi otopijo. Iskreno povedano je teža največja praktična past: poskusite takšno kuhinjo enkrat premakniti.
Za ogrodje zunanje kuhinje zato trdi les redko pomeni logično izbiro. Pametnejša je kombinacija, ki jo pogosto izdelujemo: ogrodje iz duglazije z delovno ploščo iz 12 mm debelega sintranega kamna. Tako je odpornost proti obrabi točno tam, kjer režete in packate, ogrodje pa ostane cenovno dostopno. Več o tem preberete pri možnostih delovnih plošč.
Toliko nege zahteva vsaka vrsta lesa
Nega lesene zunanje kuhinje se glede na vrsto lesa precej razlikuje. Smreka KDI in les gradbenih odrov zahtevata največ pozornosti: olje ali lazura zadržujeta vlago zunaj in le tako življenjska doba ostane v zgornjem delu 5 do 10 let, ki jih obljublja razred 4. Duglazijo lahko neobdelano pustite posiveti, konstrukcija pri tem ostane enako stabilna. Oljenje je potrebno le, če želite ohraniti barvo. Trdi les skoraj ne potrebuje nege.
Na kaj pazite pri vsaki vrsti lesa: kuhinjo postavite na raven, suh teren, poskrbite, da zrak lahko kroži pod kuhinjo in za njo, in lesu po plohi privoščite čas, da se posuši. Z naravnimi olji podaljšate življenjsko dobo lesa na prostem.
Pogosta vprašanja
Katera vrsta lesa je najbolj primerna za zunanjo kuhinjo?
Najbolj primerna vrsta lesa za zunanjo kuhinjo je duglazija. Jedrovina po DIN EN 350 spada v razred trajnosti 3, neobdelana zdrži 10 do 15 let in to vrednost doseže sama od sebe. Kotlovno tlačno impregnirana smreka je cenejša, vendar bolj dela. Trdi les, kot sta hrast ali tik, zdrži dlje in stane precej več.
Kateri les zdrži na prostem najdlje?
Na prostem najdlje zdrži tik: razred trajnosti 1 pomeni več kot 25 let neobdelano. Bangkirai je prav tako v razredu 1, sledita evropski hrast in Western Red Cedar v razredu 2 s 15 do 25 leti. Duglazija in macesen sta v razredu 3 in zdržita 10 do 15 let, smreka v razredu 4 pa največ 10 let.
Ali je les gradbenih odrov primeren za zunanjo kuhinjo?
Les gradbenih odrov je primeren za zunanjo kuhinjo, če ga obdelate. Gre za smrekov les v razredu trajnosti 4, neobdelan torej na prostem zdrži 5 do 10 let. Rabljen videz je njegov velik adut. Vendar računajte z več razpokami, trskami in nego kot pri zunanji kuhinji iz duglazije.
Kako negujete zunanjo kuhinjo Varetti?
Zunanjo kuhinjo Varetti negujete toliko ali tako malo, kot želite. Les duglazije ostane nepoškodovan tudi neobdelan. Le posivi iz rdečkasto blond v srebrno sivo. Če želite ohraniti toplo barvo, les redno oljite. Duglazijo dobavljamo obojestransko skobljano in posušeno, zato manj dela in ostane ravna.
Zakaj Varetti gradi z duglazijo?
Varetti gradi z duglazijo, ker ponuja najboljše ravnovesje med življenjsko dobo, ceno in obdelovalnostjo. V naši delavnici v Almelu, tik za mejo pri Enschedeju, iz nje izdelujemo vseh 22 standardnih modelov v petih širinah od 109 do 301 cm. Duglazija je toga, po naravi vsebuje smolo in razred 3 doseže sama od sebe, kar je prijetno na mestu, kjer pripravljate hrano.
Kakšna je razlika med duglazijo in kotlovno tlačno impregnirano smreko?
Razlika med duglazijo in kotlovno tlačno impregnirano smreko je v trajnosti in obdelavi. Duglazija razred 3 doseže sama od sebe, smreka pa potrebuje sredstva za zaščito lesa, da iz razreda 4 ostane uporabna. Duglazija je poleg tega trša in bolj toga, zato se kuhinjsko ogrodje manj zvija. Smreka je cenejša, to pa drži.
